Nova postavitev Galerije Sartorio
V pritličju, na levi strani salona, se nahajajo vrata, ki vodijo do razstave umetnin iz Istre.
V štirih dvoranah je razstavljenih 21 umetnin, ki prihajajo iz koprskih, piranskih in portoroških muzejev in cerkva; leta 1940 so dela odmaknili in jih odpeljali na varno v Furlanijo z umetninami z istrskega in furlanskega območja, na osnovi zakona, ki je ščitil državno dediščino v primeru vojne. Umetnine so leta 1948 odpeljali v Rim, kjer so jih do leta 1972 hranili v Rimskem narodnem muzeju, nato pa jih prenesli v Palačo Venezia.
Leta 2002 so vse umetnine vzeli iz zabojev. Ministrstvo za dediščino in kulturne dejavnosti je poskrbelo za njihovo restavriranje: načrtovali so namreč razstavo v Trstu. Leta 2004 se je restavriranje zaključilo in umetniška dela so bila po dolgih letih spet na ogled izvedencem. Umetnine so primer beneškega umetniškega ustvarjanja v najbolj plodnem času, in sicer, med 14. in 18. stoletjem; posebnega pomena so dela na lesu Paola Veneziana in Alviseja Vivarinija, dragocene stenske tapete Vittoreja Carpaccia in oltarni okras Giambattiste Tiepola. Restavriranje je omogočilo ne samo obnovo del, ampak tudi njihovo kronološko ureditev. Tako je padel predlog, da bi Oznanjenje, v cerkvi sv. Štefana v Piranu, pripisali Matteu Ponzoneju, Kristusovo trpljenje, ki se nahaja v inštitutu Pio Istituto Vittorio Emanuele III iz Pirana pa naj bi pripisali Francescu Terilliju.
