Tiepolo v Trstu

Izbor besedil ob ogledu razstave

1. sklop: Študije za okraševanje stropov

Sklop študijev obravnava kompozicijsko izdelavo za okraševanje stropov vil in palač, ki so jih Tiepolu naročili v vseh obdobjih umetniškega ustvarjanja. Zapisi predstavljajo najbolj zajetno tržaško zbirko; sestavlja jo približno šestdeset primerkov. Risbe so kronološko razvrščene in dokazujejo Tiepolovo ustvarjanje od mladih let do konca petdesetih let 18. stoletja, preden bi umetnik odpotoval v Španijo. Iz risb je razvidno, kako se je v času razvijal Tiepolov slog; vedno bolj do izraza sta prišli fragmentarnost in razgibanost, z akvarelom naj bi ob nenavadni svežini in svobodnem vzgibu prišli do izraza plastični reliefi ter igre svetlobe in sence.
Zanimiva je študija Zmaga umetnosti – Trionfo delle Arti – (številka 1): povezana je s fresko, ki jo je Tiepolo poslikal v obdobju med letoma 1730 in 1731 na stropu glavnega salona Palače Archinto v Milanu. Pomembna je tudi Zmaga vrline in plemenitosti – Trionfo della Virtù e della Nobiltà (številka 2), freska na stropu salona Vile Cordellina pri kraju Montecchio Maggiore v bližini Vicenze, iz leta 1743.

2. sklop: Študije za izdelavo zgodovinskih in mitoloških figur

Sklop lahko pojmujemo kot dodatek 1. sklopu in je povezan s študijami del z zgodovinskim in mitološkim subjektom, ki jih je avtor ustvaril ob cikličnih okrasitvah s freskami.
Na ogled sta risbi iz petdesetih let 18. stoletja, ko je umetnik doživljal svoje najbolj zrelo ustvarjalno obdobje: prva risba je Žrtvovanje Ifigenije – Sacrificio di Ifigenia (številka 59), ki se povezuje z mitom o Ifigeniji, Agamemnonovi in Klitemnestrini hčeri in prikazuje trenutek, ko Artemida ugrabi Ifigenijo in jo oddalji od žrtvovalnega oltarja ter jo odpelje proti Tavridi. Kompozicija spominja predvsem na pozo dveh junakinj, ki je razvidna na zelo poškosdovani freski in predstavlja Artemido z Ifigenijo med letom proti Tavridi. Nahaja se v salonu prvega nadstropja Vile Corner v Merlengu in nastala je okrog leta 1750.
Druga risba, ki jo je avtor na sintetičen in hiter način ustvaril izključno s peresom, je povezana z dogodkom, ko je Enej Didoni predstavil Kupida kot Askanija (številka 60). Umetnik je fresko ustvaril okrog leta 1757 v sobani Enejde v Vili Valmarana v Vicenzi.

3. sklop: Študije za izdelavo alegoričnih figur

Sklop sestavljajo skoraj v celoti risbe iz mladostnega obdobja, ki so povezane z okrasitvijo vile Loschi Zilieri al Biron pri Vicenzi. Vilo je Tiepolo okrasil s freskami okrog leta 1734.

4. sklop: Študij za izdelavo figur

Sklop se prične s študijo o Jokajočem pažu – Paggio piangente (številka 74), risbo iz Tiepolovega mladostnega obdobja, ki jo je ustvaril okrog leta 1730. Avtor je v tej risbi izrazil svojo gotovost s peresom. S svojo izredno spretnostjo pri uporabi akvarela je dosegel velik slikarski učinek: ob izdelavi oblik je poudaril plastične reliefe ter igre svetlobe in senc. Kronološki nastanek tega lista potrjuje freska Sofonisba prejme strup od Masinise – Sofonisba riceve il veleno da Massinissa, palače Dugnani v Milanu (1731), ki na levi in na nasprotni strani uprizarja paža, podobnega figuri v tržaški risbi.
Pomemben je list s tremi golimi figurami (številka 75), saj je edini v tržaškem korpusu, ki vsebuje Tiepolov avtogram z navedbo datuma »il dì 17 feb. 1744” (“dne 17. februarja 1744”). Delo dokazuje umetnikov grafični slog okrog sredine štiridesetih let 18. stoletja: označujeta ga bolj tekoč in bolj sintetičen izraz z razgibanim in zračnim akvarelom.

5. sklop: Študije za izdelavo vojščakov

V Tiepolovih cikličnih okrasitvah in v njegovih slikah z zgodovinsko-mitološko vsebino se pogosto pojavljajo figure vojščakov v vlogah junakov ali statistov, od poskusov iz mladostnega obdobja tridesetih let 18. stoletja, na primer Aleksander sreča Diogena – Alessandro incontra Diogene iz zbirke Modiano iz Bologne (1732-1734), do ustvarjalnosti iz zrelega obdobja s freskami vile Valmarane v Vicenzi (1757).
Tržaška zbirka ima približno petnajst risb z vojščaki v oklepih v različnih pozah: tu so štiri figure, začenši z Vojščakom v zmagoslavnem pristopu – Guerriero in atteggiamento di trionfo (številka 81), čigar telesna drža, obleke in videz zelo spominjajo na Alessandrove poze na freski Darejeva družina pred Aleksandrom – La famiglia di Dario dinanzi ad Alessandro vile Cordelline pri kraju Montecchio Maggiore (1744).

6. sklop: Študije za izdelavo psov

Take hrte zasledimo v številnih zgodovinskih prizorih v Tiepolovih delih, na primer, v Pojedini Kleopatre – Banchetto di Cleopatra v National Gallery of Victoria v Melbournu (1743-1744), kjer je hrt prikazan sede s hrbtom proti gledalcem in se nahaja blizu tistega, ki je postavljen v centru risbe številke 128. Na istem listu je rahlo skiciran pekinžan v delu Aleksander in Kampaspe – Alessandro e Campaspe v študiji Apelleja, v Museumu of Fine Arts v Montrealu (1725). Psa, ki je narisan na risbi številka 129, lahko povežemo s psom, ki ga vidimo v ospredju desno v freski s Srečanjem Antonija in Kleopatre – Incontro di Antonio e Cleopatra v Palači Labia v Benetkah (iz štiridesetih let 18. stoletja).

7. sklop: Pokrajine

V tržaški zbirki je enajst gozdnatih pokrajin; podobne so dvema, ki sta tu na ogled (številki 130 in 131): gre za grafične vaje z naravoslovno vsebino, ki so umetniku služile za podlago pri mnogih slikah z zgodovinsko-mitološko vsebino. Med temi naj omenimo Mojzesa, ki so ga rešile vode – Mosè salvato dalle acque v Scottish National Gallery v Edimburgu (iz polovice tridesetih let 18. stoletja), Pobiranje mane – Raccolta della Manna in Žrtvovanje Melkisedeka – il Sacrificio di Melchisedec v župniji v Verolanuovi (približno med letoma 1741 in 1742).

8. sklop: Ekspresivni obrazi

Sklop sestavlja deset ekspresivnih obrazov, ki jih je Tiepolo ustvaril večinoma v štiridesetih in petdesetih letih 18. stoletja: gre za iztočnice za kompozicijo njegovih del, od zgodovinskih prizorov do capricciov. Študije, kot na primer Glava vzhodnjaka – Testa di orientale (številka 127), je upošteval tudi Giandomenico pri uresničitvi svojega sklopa jedkanic z naslovom Knjiga z glavami – Libro di Teste, ki jo je začel okrog leta 1757, končal pa po letu 1770. Iz štiridesetih let so, na primer, moška glava, ki jo označuje jasna svetloba, dve glavi bradatega moža – Teste di uomo barbuto (številki 121 in 122), ki ju označuje živ akvarel dveh tonalitet in sta začrtani s konico čopiča, Glava vzhodnjaka – Testa di orientale (številka 125), ki ima rahlo karikaturno oznako.

9. sklop: Karikaturne figure

Sklop sestavlja osem risb, ki uprizarjajo karikature. Izbrane so bile med petindvajsetimi slikami, ki so del zbirke Sartorio. Karikatura je zvrst, ki je doživela pomemben razcvet v 18. stoletju v Benetkah, kjer so poleg Tiepolovih primerov, na ogled tudi primeri Marca Riccia in Antona Marie Zanettija. Risbe, ki so na ogled, so iz prvih štiridesetih, petdesetih let. V šaljivih in ironičnih zapisih, povzetih iz resničnosti, prepoznamo posebne tipe kot gospoda v suknji in s sabljo (številka 132) ali različne bolj ali manj lahkotne in poudarjene verzije plemenitega gospoda s zapetim telovnikom in ženskimi spodnjimi hlačami pod suknjičem, ki ima v roki trirogeljnik in palico (številke 133, 135-139) ali mladega vojščaka s kratkim suknjičem in s sabljo (številka 134).

10. sklop: Capricci in šale

Sklop jedkanic capricciov in šal dokazuje Tiepolovo veliko umetniško ustvarjalnost. Njegova bujna domišljija pride do izraza v kompozicijah s čarovniki, vzhodnjaki, misleci, satiri, ki se nahajajo v fantastičnih pokrajinah, kjer se pojavijo med drevesnimi vejami prisekane piramide, globusi, vaze in živali vseh vrst kot so sove, opice, koze, psi in govedo. Tiepolo se v teh zelo sugestivnih in poetičnih delih zgleduje po jedkanicah Genovežana Giovannija Benedetta Castiglioneja (1609-1664) in Neapeljčana Salvatorja Rose (1615-1673).

11. sklop: Figure vzhodnjakov

Sklop sestavlja sedem risb z raznimi figurami vzhodnjakov, ki se zelo pogosto pojavljajo v Tiepolovem slikarskem in grafičnem delu kot zanimive stranske figure, nameščene v prizorih zgodovinske in mitološke vsebine ali kot glavni junaki fantastičnih prizorov capricciov in šal.
Iz prve polovice štiridesetih let sta figura vzhodnjaka (številka 102) in vzhodni svečenik (številka 104), ki v izrazih in v drži spominjata na Dva vzhodnjaka, ki sedita pod drevesom – Due orientali seduti sotto un albero in Dva vzhodnjaka – Due orientali, danes v National Gallery v Londonu, prvotno pa sta krasila dvorano palače Dolfin Manin v Benetkah. Znana jedkanica stoječega filozofa s knjigo – Filosofo in piedi con gran libro, del sklopa capricciov je figura vzhodnjaka – Figura di orientale (številka 105), ki ima grozeč profil, s knjigo v roki.

12. sklop: Vaze in razne študije

Sklop, ki ga uvaja študija iz mladostnih let Množica in kače – La folla e i serpenti (številka 107) iz obdobja med letoma 1725 in 1730, sestavljajo študije vaz in drugih predmetov kot so ščiti, čelade, tuli, ki slikovno dopolnjujejo mnogo Tiepolovih del z zgodovinsko in mitološko temo. Zanimive so študije z vazo in z velikimi maskami (številka 108) ter okrasni detajli (številka 109), v katerih je študija za glavo kričeče Meduze na ščitu, ki ga drži Arrunte na sliki z Brutom in Arruntejem – Medusa urlante nello scudo impugnato da Arrante nella tela con Bruto e Arrunte iz približno leta 1729 (Dunaj, Kunsthistorisches Museum). Prvotno je ta spadala v okrasni sklop vile Ca’ Dolfin v Benetkah.

13. sklop: Nabožna vsebina

Sklop sestavlja deset risb, ki so bile izoblikovane v več kot tridesetih letih: pred letom 1730 je nastalo Češčenje pastirjev – l’Adorazione dei pastori (številka 85), primer dokončane risbe, namenjene zbirateljstvu. Drugi primer dokončane risbe, ki kronološko spada v videmsko obdobje (1726-1728) je Obglavljenje škofa – la Decapitazione di un vescovo (številka 86). Prizor se lahko povezuje z mučeništvom svetega Ivana škofa iz Bergama, ki ga je Tiepolo naslikal leta 1745 za stolnico v Bergamu. Ima pa povsem različno kompozicijo.